SIRI in VINO

Nekaj kosov odličnega sira, ob tem morda še steklenica vina in hrustljav kruh, je lahko odlična in hitro pripravljena pogostitev, ki navduši vsakega gosta. Kdor ima v hladilniku dober sir in steklenico vina, je vedno pripravljen na kraljevski obisk.

Sir in vino sta odličen par. Če smo skrbno izbrali sir, ki ga bomo ponudili gostu, je prav, da skrbno izberemo tudi vino, ki ga bo spremljalo. Zato poiščimo kombinacijo, ki bo lepo zaokrožila okus sira in ga dopolnila, nikakor pa ne preglasila. Načelno velja, da k nežnejšim sirom sodijo suha, sveža vina, k zorjenim sirom pa bogata, krepkejša vina.

Nasveti, ki jim velja slediti:

  • Siri ne potrebujejo drznih porok z vini, bolje je iskati skladnost.
  • Kadar nismo povsem prepričani, se lahko držimo splošnega načela, da so polsuha bela vina nevtralnih in aromatičnih sort načelno uspešnejša kombinacija od rdečih vin.
  • Trdi, zreli in zorjeni siri potrebujejo zrela, mehka rdeča vina ali zelo polna, manj kisla bela vina.
  • Ob poltrdih sirih nežnega okusa so primerna manj zahtevna bela vina. Zelo pikantni mehki siri potrebujejo oporo aromatičnih sort.
  • Zreli siri z modro plemenito plesnijo (gorogonzola, roquefort), ki imajo močen, skoraj pikanten okus, se presenetljivo dobro ujamejo s sladkimi, aromatičnimi vini, kot so rumeni muškat, muškat ottonel, traminec, portugalski porto, hrvaški prošek ali kakšno izmed cenjenih slovenskih vin posebnih trgatev ali ledenih vin, iz grozdnih jagod, ki so jih na trti pustili vse do prve slane.
  • Izogibati se velja bolj kislih in penečih vin, a jih je dobro uporabiti pri zelo slanih sirih in vedno, kadar želimo dobro sprati usta.
  • Zelo pikantni mehki siri z rdečo mažo se lepo povežejo z vini poznih trgatev, z vini jagodnega izbora ali s suho penino.
  • Kozji siri imajo najraje aromatične sorte in polsuha bela vina ter srednje polna, mladostna rdeča vina.
  • Ob zelo slanih sirih so primerna suha, sveža, letniška bela vina in mladostna rdeča vina z višjo kislostjo.
  • Dimljene sire naj spremljajo težja bela vina z noto barika in macerirana bela vina
Sir Belo vino Rdeče vino Special
Brie / srednje polno in dozorelo (po treh letih), npr. modri pinot, gamay ali merlot
Camembert / zrelo (po petih letih), elegantno rdeče vino, na primer merlot in cabernet sauvignon
La brique de vache poln chardonnay ali beli pinot arhivska rdeča vina
La brique de chevre zrel, polnejši sauvignon, barikiran sauvignon
Palet de chevre polsuh rumeni muškat, polsuh cipro vino roze
Sveži kozji sir svež, letniški, povsem suh muškat ottonel ali šipon
Prikaži vse
Le bleu predikatno vino – pozna trgatev renskega rizlinga ali jagodni izbor laškega rizlinga dozorel in poln merlot
Roquefort zreli in starejši traminci, muškati
P'tit Basque nadvse polna malvazija eleganten cabernet sauvignon
Jošt premium gauda malvazija, sauvignonasse lažja rdeča vina, na primer frankinja, syrah
Iberski Jošt cabernet franc (vsaj 3 leta), mehka zvrst merlota in caberneta
Cheddar vintage beli in sivi pinot, macerirana vina
Cheddar mature sladki refošk, peneči refošk
Cheddar mild suho in polsuho, na primer rumeni plavec, kerner
Feta sveža pinela, rebula teran, refošk, zweigelt, barbera
Raclette zelen, polsuha ranina, zeleni silvanec in rizvanec
Emmental mehka portugalka in šentlovrenka, modri pinot
Comté elegantni merlot, cabernet sauvignon peneče vino – letniške penine
Kozji camembert mirni in peneči rozeji ter cviček
Camembert de campagne macerirana malvazija, rebula, sivi pinot in arhivska bela vina

Od suhih do sladkih vin

Mirna vina glede na ostanek nepovretega sladkorja delimo na:

  • suha vina: do 4 g/liter (pri nas do največ 9 g/liter)
  • polsuha vina: 4 do 12 g/liter (pri nas do največ 18 g/liter)
  • polsladka vina: 12 do 45 g/liter
  • sladka vina: nad 45 g/liter
Pri penečih vinih so te meje drugačne in se med seboj celo prekrivajo:

  • brut nature (popolnoma suho) do 3 g/l
  • extra brut (izredno suho) do 6 g/l
  • brut (zelo suho) do 15 g/l
  • extra dry (suho) od 12 do 20 g/l
  • demisec (polsladko) od 33 do 50 g/l
  • doux (sladko) nad 50 g/l

Kako vino hranimo?

Vino hranimo v hladnem in temnem prostoru. Če nimamo kleti, bo zadostoval temen prostor, kjer temperatura ne niha preveč in praviloma ne preseže 20 °C. Steklenice s plutovinastimi zamaški hranimo v ležečem položaju, tiste z navojnimi pa lahko tudi stojijo. Če vina kupimo v lesenih zabojčkih ali kartonskih škatlah, jih v prostoru za hranjenje pustimo kar v izvirni embalaži, ki je tudi neke vrste izolacija in blaži nihanja temperature v prostoru. Udobna rešitev za hranjenje vina so posebni vinski hladilniki z različnimi conami za hranjenje belih in rdečih vin.

Če steklenice vina ne popijemo, lahko vino v ponovno začepljeni steklenici nekaj dni hranimo v hladilniku. Na voljo so tudi posebni zamaški, ki izsesajo zrak nad vinom in tako podaljšajo njegovo obstojnost, in zamaški za zapiranje steklenic penečega vina, ki poskrbijo, da steklenica ostane pod pritiskom.

Kako vino ponudimo?

Preden vino postrežemo, ga moramo ohladiti na primerno temperaturo. Če je vino pri postrežbi kakšno stopinjo prehladno, ni nič hudega – v kozarcu se bo hitro segrelo na primerno temperaturo.

Okvirne temperature, pri katerih postrežemo vino:

  • peneča vina (6–10 °C);
  • bela vina (8–12 °C);
  • vina roze (8–14 °C);
  • rdeča vina (16–20 °C);
  • predikatna vina imajo zaradi številnih inačic širši temperaturni razpon (12–20 °C).

Kozarci

Za začetek je za vsa vina dovolj univerzalen kozarec na peclju s čašo v obliki tulipana srednjega volumna. Vse kozarce za vina napolnimo največ do 1/3 višine (do najširšega dela čaše). Kozarci morajo biti pred postrežbo čisti – oprani, temeljito izprani in obrisani s krpo, ki ne diši po mehčalcu. Če so nekaj dni stali v omari, jih pred uporabo ponovno splaknemo in osušimo.

Kako lahko vladaš narodu, ki ima 246 različic sirov?!
Charles de Gaulle, 1962

Povezane vsebine

Fini siri za fina druženja v naravi

Sončni dnevi nas kličejo ven iz stanovanj – v gozd, na travnik, k reki, jezeru ali morju. Dolgi in topli popoldnevi so idealni za sprehode in posedanje na odeji v prijetni družbi in ob okusnih grižljajih.

Preberi več

Noži se razlikujejo tako kot siri

Postrežba sirov na čudoviti plošči bo uspela še bolje, če bomo upoštevali nekaj zakonitosti rezanja. Še prej pa se moramo opremiti s posebnimi noži za sire. Seveda bi lahko sire narezali tudi z navadnim kuhinjskim nožem, a potem bi plošči s siri nekaj manjkalo in koščki ne bi bili tako privlačni, predvsem pa z navadnim…

Preberi več

Kako pravilno spečemo burger s sirom

Vsak Siroljub se bo strinjal, da burger brez sira ni pravi burger. Seveda, pri burgerju sta najpomembnejša odlično meso in puhasta bombica, ampak sir ju lepo poveže in zagotovi tako krasen mlečno kremasti okus, da se nam pocedijo sline že ob sami misli na to dobroto!

Preberi več