Kdor ima to srečo, da je dobro založen s siri, mora poskrbeti še za eno pomembno stvar: kako jih shranjevati, da bodo obdržali pristno aromo, okus in teksturo. Nekaj pravil je splošnih, druge je treba prilagoditi in opazovati, kaj se s siri dogaja. Le ob pravilnem ravnanju bodo prišli na mizo taki, da bomo ob njih uživali.
Pri shranjevanju sira ne smemo izsušiti, obenem pa mora imeti dovolj zraka, da »diha« in razvije okus. Ker danes večinoma shranjujemo sire v hladilnikih, je treba še poskrbeti, da temperatura ni prenizka ali previsoka, saj bi sir izgubil okus in spremenil prehransko vrednost.
Povedano drugače: bilo bi idealno, če bi lahko sire hranili tako kot nekoč v kleteh, po možnosti vkopanih v zemljo, s konstantno temperaturo. Tako bi poskrbeli za pravo vlažnost in temperaturo. Vendar ustrezna temperatura ostaja najpomembnejše priporočilo za pravilno shranjevanje v domačem hladilniku.
Sveži siri so najbolj občutljivi za hitre spremembe, zato jih je treba hraniti v najhladnejšem delu hladilnika. To je običajno na zgornjih policah, kjer je temperatura od dve do pet stopinj. Če so narejeni iz surovega mleka, so v njih prisotni organizmi, ki se že pri petih stopinjah začnejo razmnoževati in sir se lahko hitro pokvari.
Prav nasprotno pa je zorjene sire s trdo skorjo treba hraniti v najtoplejšem delu hladilnika, ki ima okrog 8 stopinj. A tudi pri tem moramo biti previdni: sir ne spada v predal za zelenjavo, saj bi se lahko okužil z mikro organizmi s sveže zelenjave in bi se hitro lahko pojavile nezaželene plesni. Vse druge sire, na primer poltrde, hranimo na vmesni temperaturi, torej na policah med najvišjo in najnižjo. Tudi temperaturna nihanja med hladnim in toplim niso priporočljiva.
Plastična folija sirom preprečuje, da zajamejo zrak, zato jih neposreden stik s prosojno kuhinjsko folijo tako rekoč zaduši. V plastično folijo lahko sir zavijemo le za kratek čas (razen, če sir vsak dan odvijemo in prezračimo). Za zavijanje je bolje uporabiti povoščeni papir, v katerega je zaradi zračnosti dobro narediti nekaj luknjic. Če nimamo pri roki drugega, si pomagamo s papirjem za peko. V papir zavit sir damo v posodo, ki jo tesno zapremo. Tako preprečimo, da bi se sir izsušil in da bi maščobe v njem prevzele nezaželen vonj po plastiki. Nekateri imajo dobre izkušnje s shranjevanjem sira, zvitega v vlažno bombažno krpo. Tudi tako se ne izsuši.
Zakaj nam torej v trgovini ponujajo kose sira, zapakirane v plastično folijo? Tako se zdi le na prvi pogled. V resnici pa so siri zaviti v folijo v tako imenovani atmosferi ali v vakuumu. Na tak način proizvajalci najbolje ohranijo senzorične lastnosti sira, trgovcem pa olajšajo ravnanje s sirom in predvsem upoštevajo higienski vidik.
Še nekaj pravil:
Sončni dnevi nas kličejo ven iz stanovanj – v gozd, na travnik, k reki, jezeru ali morju. Dolgi in topli popoldnevi so idealni za sprehode in posedanje na odeji v prijetni družbi in ob okusnih grižljajih.
Preberi več
Dilema je skoraj hamletovska: ko v hladilniku najdemo še povsem spodobno velik kos sira, ki ga nismo utegnili porabiti ali smo nanj za nekaj časa povsem pozabili, se začnemo spraševati: porabiti ali ne porabiti, to je zdaj vprašanje! In pri tem dodamo, spet po hamletovsko: nekaj plesnivega je v tem hladilniku!
Preberi več
Čeprav morda še ne veste, v kakšni zasedbi boste praznovali božično-novoletne praznike, je nekaj jasno – za dva ali dvajset gostov je praznična sirna plošča tisti preprosto pripravljen in čudovit prigrizek, ki bo navdušil vsakogar.
Preberi več
