Joj, na siru je plesen!

Dilema je skoraj hamletovska: ko v hladilniku najdemo še povsem spodobno velik kos sira, ki ga nismo utegnili porabiti ali smo nanj za nekaj časa povsem pozabili, se začnemo spraševati: porabiti ali ne porabiti, to je zdaj vprašanje! In pri tem dodamo, spet po hamletovsko: nekaj plesnivega je v tem hladilniku!

Tako je pač v gospodinjstvu. Pogosto se nam zgodi, da na nekaterih sirih, ki seveda niso tisti s plemenito plesnijo in smo jih s tem namenom izbrali v trgovini, opazimo plesen. Primer: na velikem kosu ementalca so se pojavile drobne pike plesni. Kaj storiti? Je treba sir zavreči? Je dovolj, če ga obrežemo, saj plesen še ni prodrla globoko pod površino? Je bolje, da sir speremo pod curkom vode in obrišemo s krpo?

Poskusimo ugotoviti, kako je najbolje ukrepati, da ne bomo brez potrebe zavrgli kosa sira, ki nam ga je res žal. Na pomoč nam pridejo živilski tehnologi z bogatimi izkušnjami. Poudariti pa je treba: nobeno pravilo ni tako pomembno kot vaš občutek. Če vam ta pravi, da je sir morda le preveč načet ali pokrit s plesnijo, ga je bolje zavreči.

Mehke sire zavržemo
Spet smo pri vrstah sira: če se je plesen naredila na katerem od mehkih vrst sira, na primer na kremnem siru za mazanje, mocareli, kajmaku ali skuti, jih je treba zavreči. Taki siri namreč nimajo trde skorje in vsebujejo veliko vlage, zato je plesen lahko prodrla tudi v njihovo notranjost. To velja za vse mehke sire, ki jih je v ponudbi veliko in imajo različne dodatke, od zelišč do oreščkov in semen. Plesen nanje ne spada.Bi lahko bile posledice usodne? Najbrž ne, če ne bi imeli res hude smole. Vsekakor pa moramo biti še posebej pozorni, da sirov, tudi ko so obrezani, ne ponudimo starejšim osebam, otrokom ali tistim s slabim imunskim sistemom zaradi zdravstvenih težav.

Poltrde in trde sire obrežemo
Drugače je pri poltrdih in trdih sirih, na primer pri parmezanu ali Iberskem Joštu. Njihova sredica je dovolj trda, da plesen ni mogla prodreti v globino. Zato površino očistimo z vlažnim prtičem in obrežemo kak centimeter debelo na vseh straneh. Pri tem smo pozorni še ne eno stvar: nož, ki ga uporabimo, moramo za prav vsak rez znova očistiti. Z njim bi plesni prav lahko prenesli na čisto oziroma obrezano površino sira.

Bi se lahko ravnali po barvi plesni Ne, plesni v tem primeru niso plemenite, da bi jih lahko ločili na belo, modro ali zeleno plesen. Vse so lahko bolj ali manj nevarne, a zagotovo niso užitne. Tudi okusa sira niso izboljšale, kar bi hitro ugotovili, če bi jih poskusili. Najbrž bi bil tako zatohel, da v pojedini ne bi uživali.

Najbolje se je ravnati po občutku, vonju in videzu. Če pri tem upoštevamo še nekaj opisanih izkušenj, smo na dobri poti, da sira ne bomo vrgli stran in z nami ne bo nič narobe. Ob slabih izkušnjah se naučimo še nekaj dobrega: sira ne kupujemo v velikih zalogah in ga pravilno shranjujemo. Ker ni zelo hitro pokvarljivo živilo, si lahko enkrat tedensko privoščimo pravi mali obred nakupovanja in preizkušanja sirov v družbi s prijatelji, ob svežem kruhu in izbranem vinu. Tako se nam ne bo zgodilo, da bi sir ostal pozabljen v zadnjem delu police hladilnika. Porabili ga bomo prej in pri tem uživali, še preden se bodo pojavile težave s plesnijo.